»Ko sem prvič s ključem vstopil v stanovanje, je bilo popolnoma prazno. Stal sem tam in si mislil: stanovanje ni veliko, 24 kvadratnih metrov velika garsonjera, ampak je moje!«

»Stal sem pred stanovanjem, ona pa se ni odzvala na zvonjenje.«

»Lahko bi šlo za stanovanje babice, kot ga je dokumentiral Boštjan Pucelj ali Tanja Lažetić s fotografijami, mestoma podobnimi Kocjančičevim«

»Dejansko je moj prijatelj iskal stanovanje v Trstu, šel sem z njim. On je iskal, jaz sem našel.«

»Zavrnila sem scenarij obrambe, po katerem bi lahko v stanovanje vstopila tretja oseba.«

»Želela sta ustanoviti muzej azijskih kultur, vendar jima tega ni uspelo uresničiti, zato sta zbirko razstavila kar v svojem stanovanju.«

»To je samorefleksija. Gre za to, kje sem se zmotil v svojih odnosih, kje sem naredil napako, kje sem sokriv. Dela so se rodila iz lastništva nad tem, kar imenujem radikalna inventura samega sebe, da sem brutalno iskren do sebe in upoštevam tiste, ki sem jih morda prizadel.«

»Ko sem sredi aprila 2020 prvič zapustil stanovanje, je na dan umiralo tudi po 800 ljudi.«

»Naslikal sem se, torej sem.«